Satelit, nad katerim so izgubili nadzor, je padel na Zemljo

590-kilogramska sonda Van Allen Probe A, nad katero je Nasa izgubila nadzor (o čemer smo poročali), je v sredo malo pred poldnevom po našem času (natančneje ob 11.37) strmoglavila v vzhodni del Tihega oceana blizu Galapaških otokov.

Zaradi odročne lokacije, približno 1.100 kilometrov južno od Puerto Vallarte v Mehiki, je izjemno malo verjetno, da bi satelit kogarkoli poškodoval.

Poročil o morebitni škodi namreč ni.

Nasa je pred tem sporočila, da bo večina plovila najverjetneje zgorela v atmosferi, a da nekateri deli lahko preživijo ponovni vstop v atmosfero in dosežejo površje.

Verjetnost, da bi satelit lahko kogarkoli poškodoval, so ocenili na približno ena proti 4.200.

Dr. Marco Langbroek, strokovnjak za sledenje satelitom, je za Mail Online povedal, da je ognjeno kroglo ob ponovnem vstopu zaznala ameriška vesoljska sila, verjetno z vojaškim sistemom za zgodnje opozarjanje.

Ob tem je dodal, da je bilo kraj ponovnega vstopa za vesoljske agencije še posebej težko napovedati zaradi zelo eliptične orbite satelita.

Satelit je deloval pet let dlje, kot so načrtovali

Satelit Van Allen Probe A in njegov "dvojček" Van Allen Probe B so izstrelili avgusta 2012 z namenom, da bi dve leti preučevala Van Allenova pasova, dva očem nevidna obroča visoko nabitih delcev, ki obdajajo Zemljo.

V nasprotju s pričakovanji sta sondi delovali in podatke zbirali še vse do leta 2019.

Nadzor nad satelitom so izgubili zaradi sončeve aktivnosti

Nasa strogo upošteva svoje pravilo, da lastna vesoljska plovila ob koncu življenjske dobe varno spravi iz orbite.

S tem preprečuje, da bi tisoče let krožila okoli Zemlje kot vesoljski odpadki.

Po izračunih, ki so jih naredili, so v dveh tednih nadzorovano sondi spustili z razdalje 595 kilometrov nad Zemljo na le 305 kilometrov, kjer bi ju trenje Zemljine atmosfere počasi potegnilo navzdol.

Za ta manever so porabili še zadnje gorivo v satelitih.

Po prvotnih izračunih so pričakovali, da bo satelit Van Allen Probe A v atmosfero znova vstopil leta 2034.

A so izračune naredili, še preden so znanstveniki ugotovili, kako dejaven bo trenutni sončev cikel.

Leta 2024 so študije potrdile, da je Sonce doseglo svoj "maksimum", obdobje nenavadno intenzivnih vesoljskih vremenskih pojavov, kot so sončevi izbruhi in izbruhi koronalne mase.

Ti pojavi so povzročili, da se je Zemljina atmosfera nekoliko razširila, kar je povečalo atmosferski upor, ki je deloval na plovilo, in ga iz orbite potegnil veliko hitreje, kot so pričakovali.

Pričakovati je, da se satelitov dvojček, sonda Van Allen Probe B v atmosfero ne bo vrnila pred letom 2030.